»Duša in jaz, šla sva po gobe, moje srce pa v lonec za otrobe.«
»Vendar, kot dodajajo, Vibracija posamezne strune ni interpretacija Lemovega literarnega dela, temveč 'z utrinki, drobci pomenov in ključnimi topikami oblikovana predstava, ki impulze romana prevaja v gibalno-scenskem okviru – skozi jezik telesa'.«
»Ne govori v imenu mrtvih, a vseeno govori proti sistemom, ki diktirajo njihovo odsotnost. Razkriva estetizacijo tragedij v sodobnih ritualih moči – od medijskih spektaklov do državnih ceremonij. Konkvistakon je protižalujoči aparat: ritual, ideologija in performans, v katerem trupla postanejo ikone, kri pigment in odsotnost scenografski učinek.«
»dosega visoko raven uprizoritve v vseh njenih elementih. Igralci natančno in disciplinirano sledijo rdeči niti, danes še kako aktualnega besedila, kar se kaže kot prava repertoarna poteza gledališča. Predstava je polna energije, medsebojne igralske povezanosti, zavzete ansambelske igre, ki da uprizoritvi potreben zagon in ritem.«
»Wedekindova otroška tragedija o odraščanju se prelije v tukajšnjost-zdajšnjost, zazira se v vprašljive pogoje za zdravo rast in oblikovanje osebnih vrednot, negotovo umeščanje v skupnost, dezorientirano svobodno ljubezensko življenje, bizarne medgeneracijske odnose in stiske, ki neutrudno spodnašajo krhek smisel.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju